Revmatoidni artritis lahko prizadene vse sklepe ter obsklepne dele

Revmatoidni artritis velja za kronično vnetno revmatično bolezen. Zanjo je značilno, da lahko prizadene prav vse sklepe, obenem še sklepne dele. Na začetku bolezni so otekli ter boleči zlasti sklepi stopal, zapestja, rok in komolci. V času poteka bolezni se vnetje lahko razširi še na druge sklepe, kot so kolki, kolena, gležnji, nekoliko redkeje celo na hrbtenico.

Znano je, da se ravmetoidni artritis pojavlja pri približno 1 % celotnega prebivalstva. Pri nas je nekje 20 000 bolnikov s tovrstno boleznijo. Zboli pa v resnici lahko prav vsak – tako otroci kot starejše osebe. Najpogosteje pa se pojavi v mlajših do srednjih letih. V primerjavi z moškimi ženske zbolevajo pogosteje. Lahko rečemo, da je razmerje med spoloma nekje 3:1. pojavlja se pri vseh rasah ter etničnih skupinah in je torej razširjena po celem svetu.

Revmatoidni artritis lahko prizadene vse sklepe ter obsklepne dele

Artritis, ki se pojavlja pri gensko dovzetnih osebah

Kaj je pravzaprav vzrok za revmatoidni artritis oziroma za njegov nastanek? Pojavlja se pri gensko dovzetnih osebah. Gene pa tudi druge dejavnike, ki lahko sprožijo omenjeno bolezen, strokovnjaki zelo intenzivno preučujejo. Takšno stanje lahko denimo sprožijo okužbe, poškodbe, hormonske spremembe in še drugi številni zunanji dejavniki.

Ključno vlogo pri sklepnem vnetju ter njegovih posledicah ima seveda tudi imunski sistem. Slednji je pomemben za obrambo našega organizma pred virusi, bakterijami in drugimi tujimi snovmi. Dejstvo je, da pri revmatoidnem artritisu imunski sistem deluje nepravilno, napade lastna tkiva, sklepe pa tudi druge organe.

Znaki revmatoidnega artritisa

Dobro je, da vemo, kateri so torej tisti znaki, ki spremljajo revmatoidni artritis. Za bolezen je torej značilno sklepno vnetje, ki praviloma prizadene več sklepov. Sam začetek bolezni je lahko povsem nepričakovan oziroma nenaden. Bolezen lahko tudi zelo počasi napreduje. Kadar sklepno vnetje vztraja ter se niti po samem zdravljenju ne umiri, se lahko okvari sklepni hrustanec, kite in vezi okrog sklepa, kosti. Slednje pa seveda lahko vodi do precej slabše gibljivosti in do trajno vnetega sklepa.